Kegljanje je športna igra , kjer se s kroglo podirajo keglji. V Sloveniji, Nemčiji, Franciji, Angliji in Rusiji je igra dobila ime po kegljih (kegljanje, kegeln, Kegelspiel, jeu de quilles, skittles), v ZDA, Hrvaški, Srbiji in ostalih državah pa po krogli (bowling, kuglanje ...). Za kegljanje ni natančnih podatkov, kdo je igro izumil, po dostopnih podatkih pa sodi med najstarejše športne panoge na svetu, saj naj bi kegljanje izviralo iz starega Egipta 5200 let pr.n.š. Podobno igro so poznali tudi stari Polinezijci, ki so s kamnitimi kroglami podirali predmete na razdalji 18.28 metra, kar je dolžina kegljišča današnjega bowlinga. V Evropi so se prvi pisani viri o kegljanju pojavili v začetku 8. stoletja. Do 14. stoletja postaja kegljanje vedno bolj meščanska igra in imena kegljev (kralj, dama, kmet) verjetno izvirajo iz tega obdobja. Takrat so poznali 2 načina izbijanja kegljev. Prvi način je zadevanje po zraku (kot zbijanje pri balinanju) in drugi način je kotaljenje krogle po tleh.

Mednarodna kegljaška zveza – International Bowling Association - je bila ustanovljena leta 1926 v Stockholmu, gojila pa je le kegljanje na 10 kegljev. Zaradi omejenosti delovanja zveze le na kegljanje na 10 kegljev, se zveza nikakor ni mogla razširiti, zato so dovolili pristop tudi državam, ki se ukvarjajo s kegljanjem na 9 kegljev. Zveza se je leta 1951 preimenovala v Federation Internationale Des Quileurs. Mednarodna kegljaška zveza FIQFederation Internationale Des Quileurs je razdeljena na sekcijo za kegljanje na devet kegljev (WNBAWorld Ninepin Bowling Association e. V.) in na sekcijo za kegljanje na 10 kegljev ( WTBAWorld Tenpin Bowling Association). WNBA je razdeljena na tri podsekcije, in sicer na sekcijo za klasično kegljanje (plastične steze), sekcijo za kegljanje na škarjasti stezi (schere) in na sekcijo za kegljanje za žlebni stezi (bohle). V WTBA sekcijo pa so združene nacionalne zveze, ki so razdeljene v skupine po geografskem načelu v evropsko cono, ameriško cono in azijsko cono.

Kegljišča

Tekmovanja potekajo na standardiziranih kegljiščih. Kegljišče je sestavljeno iz zaletišča, deske položnice, steze, kegeljnega križa, zaščitne obloge, kroglolovke, kroglovoda, avtomatike, elektronike in komandnega pulta. Dolgo je 28.50 m.

Kegelj

Kegelj je težak 1720 – 1780 gramov, osrednji kegelj pa je zaradi kape težak 1750 – 1810 gramov. Običajna višina je 40 cm, le srednji kegelj ima višino 43 cm.

Poimenovanje kegljev je lahko s številkami od 1 – 9.

lahko jih imenujemo po položaju oz. po vrednosti.

• 1 prednji ek
• 2 prednji levi leva dama
• 3 prednji desni desna dama
• 4 srednji levi levi kmet
• 5 srednji kralj
• 6 srednji desni desni kmet
• 7 zadnji levi leva zadnja dama
• 8 zadnji desni desna zadnja dama
• 9 zadnji bismark

Krogla

Krogle so izdelane iz plastične mase, premer krogle je 16cm z odstopanjem do 0,5 mm, dovoljena teža pa je 2818 – 2871 gramov. Za pionirske starostne skupine so krogle lažje in z manjšim premerom (14 cm premera – 1890 g, 15 cm premera – 2370 g).